Na podlagi določb Zakona o društvih (UL RS št. 60/95 in 89/99) Zakona o humanitarnih organizacijah (UL RS št. 98/03) je občni zbor Društva na srcu operiranih Slovenije je dne 15.03.2017 sprejel spremenjen, dopolnjen in zakonsko usklajen

PRAVILNIK

Društva na srcu operiranih Slovenije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Društvo ustanavljajo državljani RS, ki so bili operirani na srcu, kronični bolniki, kakor tudi državljani RS, ki so potrebni posebne humanitarne pomoči iz navedenih dejavnosti Društva ter pripravljeni delovati po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti pri uresničevanju nalog Društva in udejanjanju njegovega namena.

2. člen

Ime društva je : »DRUŠTVO NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE« (v nadaljevanju Društvo) s sedežem v Ljubljani, Tbilisijska 81. Območje delovanja Društva je Republika Slovenija.

Društvo deluje v javnem interesu, posebno na področju zdravstvenega varstva kroničnih srčnih obolenj, t.j. na področju, ki je opredeljeno v mednarodni klasifikaciji bolezni WHO.

3. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava in deluje po načelu prostovoljnosti in nepridobitnosti. Društvo ima svoj pečat, ki je okrogle oblike, premera 3 cm z napisom »Društvo na srcu operiranih Slovenije« v sredici pa je grafika srca. Pečat je oštevilčen.

4. člen

Društvo predstavlja in zastopa predsednik društva, ki je hkrati predsednik Upravnega odbora, je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta in podpisuje akte, ki jih sprejemata zbor članov in upravni odbor društva.

Predsednik skrbi za zakonitost in javnost dela predvsem s tem, da:

• je član upravnega odbora po svoji funkciji in mu predseduje, 
• pooblašča druge osebe za izvrševanje določenih nalog,
• odloča o raznih izplačilih do višine, ki jo soglasno določi upravni odbor,
• vodi in sprejema razne delegacije in predstavnike,
• po potrebi sklicuje seje nadzornega odbora in častnega razsodišča,
• je pristojen za dajanje informacij o društvu in vlogi društva,
• opravlja vsa druga dela, za katera je pooblaščen s tem pravilnikom in sklepi skupščine,
• za svoje delo je predsednik odgovoren zboru članov.
• predsednikov mandat traja 4 leta in po izteku lahko ponovno kandidira za isto ali katerokoli drugo funkcijo.

Podpredsednik društva na srcu operiranih Slovenije, ki je hkrati tudi podpredsednik upravnega odbora, nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti in opravlja naloge za katere ga pooblasti predsednik. Za svoje delo je odgovoren predsedniku.

II. DEJAVNOST

5. člen

Dejavnost Društva je javna in humanitarna. Javnost dela Društva se uresničuje s tem da:

• Društvo in njegovi člani izražajo in uresničujejo svoje posebne zdravstvene interese v skladu s splošnimi javnimi interesi in veljavno zakonodajo
• omogoča vsem zainteresiranim organizacijam vpogled v svoje delovanje in dosežke
• nudi pojasnila sredstvom javnega obveščanja in drugim zainteresiranim o svojem delu
• nudi pomoč vsem pomoči potrebnim, ne glede na to ali so njegovi člani, v svojo dejavnost  pa vključuje tudi svojce članov in druge prostovoljce
• društvo izdaja svoje glasilo.

Za zagotovitev javnosti dela Društva in dajanje informacij je odgovoren predsednik Društva.

Humanitarna dejavnost Društva se izraža predvsem pri izvajanju programov za:

• lajšanje zdravstvenih in socialnih stisk in težav ogroženih članov in drugih posameznikov
• enakopravno vključevanje kroničnih bolnikov in operiranih na srcu in bolnikov s CCSVI MS z ostalim prebivalstvom v vsa področja družbenega življenja
• vzdrževanje in krepitev zdravja   
• preprečevanje poslabšanja zdravja kroničnih bolnikov, operiranih na srcu in zagotavljanja  možnosti za kakovostno življenje  
• posebno obliko pomoči (zagovorništvo) zlasti pri zdravstveni obravnavi, rehabilitaciji in uresničevanju pravic iz zdravstvenega varstva.                                                                                 

6. člen

Društvo se lahko povezuje v zveze društev s podobnimi nameni in cilji, lahko pa se tudi včlani v sorodna tuja društva.

7. člen

Društvo lahko ustanovi ustanovo za izvajanje dejavnosti, povezano s cilji in nalogami Društva.

Društvo lahko z lastnimi sredstvi, članarino ali v ta namen posebej zbranimi sredstvi sodeluje kot delničar v ustanovi, katere dejavnost lahko prispeva k uresničevanju ciljev Društva.

Pridobljena oz. dodeljena javna sredstva se v ta namen ne morejo uporabiti brez odobritve financerja.

III. NAMEN IN NALOGE DRUŠTVA

8. člen

Namen Društva je organizirano reševanje problemov s katerimi se srečujejo kronični srčni bolniki, operirani na srcu in tisti, ki imajo medicinsko indicirano potrebo po operaciji na srcu, zagovorništvo, zastopanje in tolmačenje njihovih interesov v skladu s splošnimi javnimi interesi pri podjetjih in v ustanovah, organih oblasti ter strokovnih organizacijah s področja zdravstva in socialnega varstva.

9. člen

Naloge Društva so zlasti v tem, da:

• organizira, združuje in povezuje tovrstne bolnike s ciljem čimbolj kakovostnega in smotrnega izvajanja programov za preprečevanje bolezenskih stanj in rehabilitacijo kroničnih bolnikov operirancev
• organizira in vzdržuje stike s pristojnimi javnimi in zasebnimi zdravstvenimi ustanovami, pristojnimi državnimi ustanovami, kakor tudi z drugimi ustanovami na področju zdravstvenega in socialnega varstva, s ciljem večje zdravstvene zaščite in socialnega varstva članov in drugih pomoči potrebnih
• vzdržuje stike z ustanovami, ki nastopajo kot možni financerji delovanja Društva na način, kot ga zahtevajo pravila delovanja teh ustanov
• organizira in izvaja socialno-varstvene dejavnosti
• pomaga pri reševanju zdravstvene ogroženosti članov in nečlanov
• organizira zdravstvene delavnice za krepitev zdravja posameznikov pred in po operaciji
• prosvetljuje v okviru letnih programov dela svoje člane in svojce z doktrino zdravega načina življenja
• izobražuje in seznanja člane z medicinskimi dosežki na področju zdravljenja kroničnih srčnih bolezni
• oblikuje strokovno-posvetovalno telo, ki ocenjuje programe, jih spremlja in strokovno vodi
• ustanovi pododbore za podkrepitev delovanja na posameznih območjih

10. člen

V skladu s svojimi cilji Društvo organizira izobraževanje članov in drugih o preventivi in zdravljenju po opravljenih operacijah na  srcu in ožilju, srčno žilnih bolnikov in bolnikov s CCSVI MS, s ciljem čimprejšnje vključitve v normalno življenje. S takšnim delovanjem se Društvo vključuje tudi v nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni kot nacionalne prioritete zdravstvenega varstva.

IV. ČLANSTVO

11. člen

Članstvo v Društvu je prostovoljno. Člani Društva lahko postanejo vsi, ki so bili ali bodo operirani na srcu, njIhovi družinski člani, skrbniki, zdravniki ali zdravstveni strokovnjaki in drugi zainteresirani, ki so s svojo strokovnostjo pripravljeni pomagati pri  delovanju Društva.  Član Društva postane kdor sprejme pravila Društva, predloži vodstvu Društva pisno pristopno izjavo in je vpisan v seznam članstva. 

12. člen

Pravice in dolžnosti člana Društva so:

• da pomaga in uresničuje naloge in cilje Društva
• da se seznani z delom Društva in njegovih organov
• da voli in je voljen v organe Društva
• da se udeležuje občnih zborov, sej organov Društva, zdravstvenih delavnic, članskega druženja itd.
• da išče pomoč, kjer mu Društvo v okviru svoje dejavnosti lahko pomaga
• da ima vpogled v dokumentacijo Društva
• da redno plačuje članarino

13. člen

Društvo ima lahko tudi častne člane. Za častnega člana je lahko izvoljena oseba, ki se vidno udejstvuje na področju preventive in zdravljenja srčnih bolezni ter organiziranja aktivnosti na tem področju ali ima posebne zasluge za delovanje Društva. Častnega člana Društva izvoli občni zbor na predlog upravnega odbora.

14. člen

Članstvo v Društvu preneha: z izstopom, z izključitvijo ali s smrtjo.

Članstvo preneha tudi v primeru, če član kljub pisnemu opominu ne poravna članarine. Razlog za izključitev, katerega mora potrditi občni zbor, je grobo kršenje pravil Društva, delovanje v nasprotju s cilji in dejavnostjo Društva ali prestopki, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi.

V.  ORGANI DRUŠTVA

15. člen

Organi Društva so: občni zbor, upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče

 

16. člen

Občni zbor je najvišji organ Društva. Sestavljajo ga člani društva. Občni zbor je lahko reden ali izreden.

Občni zbor se sklicuje po potrebi, a najmanj enkrat letno. Sklicuje ga predsednik Društva na lastno pobudo, na zahtevo upravnega ali nadzornega odbora. Izredni občni zbor se lahko skliče na podlagi pisne zahteve najmanj desetih članov, pri čemer mora zahtevek vsebovati tudi utemeljene razloge. S sklicem občnega zbora se mora objaviti tudi dnevni red, kraj, datum in ura. Izredni občni zbor razpravlja in sklepa le o zadevi zaradi katere je bil sklican. Če predsednik Društva ne skliče izrednega občnega zbora najkasneje v 45 dneh od datuma zahtevka po sklicu, ga lahko skličejo osebe, ki so sklic zahtevale.

17. člen

Občni zbor:

• izvoli delovna telesa odbora
• sprejme dnevni red
• voli in razrešuje predsednika Društva, člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča
• obravnava poročila organov Društva in sprejema smernice za njihovo delo
• sprejema zaključni račun Društva, program dela Društva in finančni načrt
• določa višino članarine na predlog upravnega odbora
• voli častne člane Društva
• sprejema temeljni akt Društva, njegove spremembe in dopolnitve, kakor tudi druge akte, dogovore in sporazume z drugimi društvi
• odloča o izključitvi člana Društva
• odloča o drugih pomembnih vprašanjih Društva
• sklepa o dopolnitvah in spremembah dejavnosti, o prenehanju delovanja Društva ali združitvi z drugim društvom.
• potrjuje ustanovitve in pravilnike za delovanje pododborov na posameznih področjih države. 

18. člen

Občni zbor prične in vodi predsednik Društva do izvolitve delovnega predsedstva. O poteku občnega zbora se vodi zapisnik, katerega poleg predsednika delovnega predsedstva, podpišejo še zapisnikar in dva overovatelja.

19. člen

Občni zbor je sklepčen, če mu prisostvuje več kot polovica vseh članov, sklepe in odločitve pa sprejme z večino glasov prisotnih članov.

Če se ob otvoritvi dela občnega zbora in ob določeni uri začetka občnega zbora ugotovi nesklepčnost, lahko občni zbor po preteku 30 minut nadaljuje z delom in veljavnim sprejemanjem sklepov ne glede na število prisotnih članov.

20. člen

Mandatna doba organov Društva in njegovih članov je štiri leta.

Člani organov društva lahko po izteku mandata ponovno  kandidirajo za isto ali katerokoli drugo funkcijo v organih društva. 

Pri izbiri kandidatov in volitvah je potrebno upoštevati načelo kontinuitete dela organov Društva.

21. člen

Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora, kateremu odgovarja za svoje delo.

Upravni odbor izvaja sklepe občnega zbora in vse naloge v zvezi z delovanjem Društva.

Naloge upravnega odbora so:

• vodenje Društva med dvema občnima zboroma v skladu s programom, sprejetim na občnem zboru
• priprava predlogov sprememb in dopolnitev pravil Društva
• priprava predloga programa dela, finančnega načrta in skrb za njihovo izvajanje
• priprava občnega zbora Društva
• odgovarja za ustreznost in točnost zaključnega poročila
• predlaganje višine letne članarine
• pripravlja, obravnava in potrjuje poročila, ki jih zahtevajo financerji (FIHO, MOL, Ministrstvo za zdravje itd.)
• potrjuje politiko glasila in imenuje uredniški odbor glasila.

Upravni odbor sprejema sklepe, kadar seji prisostvuje več kot polovica njegovih članov.

Sklepi so veljavni, če zanje glasuje večina navzočih članov.

22. člen

Upravni odbor ima najmanj devet članov in sicer predsednika, ki je hkrati predsednik Društva, podpredsednika, tajnika, in  še šest članov, ki jih izvoli občni zbor.

Upravni odbor lahko kooptira toliko dodatnih članov, kolikor je število ustanovljenih pododborov,  s tem  da skupno število ne presega petnajst članov.

Kooptirane člane je treba potrditi na naslednjem občnem zboru.

Upravni odbor ima pravico  zamenjati tiste člane upravnega odbora, ki so postali opravilno nesposobni in  kooptirati nove člane.

Seje upravnega odbora sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

Upravni odbor določi svoje predstavnike v drugih organizacijah in telesih, pri katerih je predstavnik Društva zahtevan ali zaželjen.

Tajnik upravnega odbora je izvoljeni član UO, ki opravlja administrativna in tehnična dela, skrbi za evidenco članstva, vodi zapisnike sej upravnega odbora, ki se na naslednji seji tudi verificirajo.

Pooblaščena pravna oseba društva, v nadaljevanju računovodski servis društva, skrbi za denarno, finančno materialno poslovanje in je odgovoren za zakonitost teh poslov. Zaradi tega lahko odkloni izvajanje tistih sklepov, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi.

23. člen

Nadzorni odbor šteje tri člane, ki jih izvoli občni zbor za mandatno dobo štirih let. Nadzorni odbor izvoli iz svoje sredine predsednika nadzornega odbora.

Nadzorni odbor nadzira administrativno, finančno in materialno poslovanje Društva, skrbi za zakonitost dela Društva ter o tem poroča na rednem občnem zboru.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani drugih organov Društva, imajo pa pravico in dolžnost sodelovati na sejah vseh organov Društva brez glasovalne pravice, z izjemo na občnem zboru.

Nadzorni odbor je sklepčen in sprejema veljavne sklepe, ko so na njegovi seji prisotni vsi člani nadzornega odbora. Sklepe sprejema z večino glasov. Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

24. člen

Častno razsodišče šteje tri člane, ki jih izvoli občni zbor za mandatno dobo štirih let.

Predsednika volijo izvoljeni člani iz svoje sredine.

Naloga častnega razsodišča je razsojati o spornih zadevah članov in organov Društva, da vodi morebitne disciplinske postopke ter ukrepe o kršitvah znotraj dejavnosti Društva.

Za kršitve in disciplinske postopke se štejejo tista dejanja, ki niso v skladu s pravilnikom Društva, s sklepi organov in delujejo v nasprotju z interesi in cilji Društva.

Disciplinski ukrepi, ki jih izreka častno razsodišče so : pisni opomin, javni opomin in izključitev.

Odločitve častnega razsodišča se sprejemajo z večino glasov članov in so končno veljavne.

VI. FINANČNO POSLOVANJE

25. člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

• s članarino in drugimi oblikami prispevkov svojih članov
• z darili in volili
• s prispevki donatorjev
• iz naslova materialnih pravic in dejavnosti Društva
• iz fundacij, proračunskih in drugih javnih sredstev
• iz drugih virov v skladu z zakonom.

S pridobljenimi sredstvi  razpolaga Društvo predvsem za delovanje in izvajanje programov, sprejetih v okviru dejavnosti Društva in z njimi gospodari kot dober gospodar.

26. člen

Če Društvo pri finančnem poslovanju v koledarskem letu ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga obvezno prenese v naslednje leto za izvajanje dejavnosti in programov.

Društvo mora presežne prilive sredstev, ki jih ni moglo uporabiti  za izvajanje programov naložiti v banko, ki ima dovoljenje za poslovanje od Banke Slovenije.

27. člen

Društvo ima odprt svoj transakcijski račun ; podpisniki za upravljanje s tem računom so:

• predsednik Društva
• pooblaščeni član upravnega odbora (pisno pooblastilo predsednika)
• računovodski servis

 

Bančni dokumenti so veljavni, kadar jih podpišeta dva pooblaščena podpisnika, od katerih je eden računovodski servis.

28. člen

Osebni prejemki in nagrade za delovanje posameznikov Društva morajo biti opredeljeni v posebnem aktu Društva in ne morejo biti višji kot je to določeno z zakonom in kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva.

29. člen

Društvo vodi finančno poslovanje v skladu s finančnimi standardi : Slovenski računovodski standard 33 (2002) in Računovodske rešitve v društvih (UL 107/01) ter v skladu z določbami petega odstavka Zakona o humanitarnih organizacijah.

Za pravilno vodenje knjig, listin in evidenc skrbi in odgovarja računovodski servis s katerim ima društvo sklenjeno pogodbo.

30. člen

Društvo je dolžno vsako leto do konca februarja sprejeti letno poročilo o poslovanju in ga predložiti vsem v skladu s 37. členom ZHO.

31. člen

Društvo lahko preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu ali po samem zakonu.

32.člen

Društvo lahko sprejme sklep o prenehanju društva. S sklepom določi po dejavnosti sorodno društvo, ustanovljeno po zakonu o društvih, na katerega po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje Društva. Če takega društva ni, prenese premoženje na lokalno skupnost. O sklepu Društva mora zastopnik društva v 30.dneh obvestiti pristojni organ. Sklepu mora priložiti poročilo o obsegu sredstev, načinu poravnave obveznosti Društva, višini javnih sredstev in njihovi vrnitvi v ustreznih deležih financerjem, ki so jih Društvu dodelili.  To se nanaša tudi na premoženje, ki ga je Društvo pridobilo na podlagi statusa humanitarne organizacije. Po samem zakonu Društvo preneha, če dejansko preneha delovati. V tem primeru prenehanje Društva ugotovi pristojni organ z odločbo.

VII.  STATUS IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

Društvo je v skladu z zakonom o humanitarnih organizacijah dolžno organizirati, pripraviti in predložiti Ministrstvu za zdravje dokazila za pridobitev statusa in vpis v razvid humanitarnih organizacij.

Društvo je dolžno sporočati tudi vse spremembe podatkov, ki se vodijo v razvidu pristojnega Ministrstva za zdravje.

34. člen

Ta pravila začnejo veljati, ko jih sprejme občni zbor Društva.

Pravila so bila sprejeta v spremenjeni in dopolnjeni obliki na občnem zboru v Ljubljani, 15.03.2017

35. člen

Z uveljavitvijo tega Pravilnika preneha veljavnost Pravilnika, sprejetega 16.02.2013 v Ljubljani.